|
- ohm
Enota za
merjenje električne upornosti ( R ) je ohm ( 
).
Upornost
1 (ohm) povzroči,
da pri napetosti 1V (volt) teče tok 1A (amper).
Električna
upornost je lastnost električnih prevodnikov in je odvisna od atomske
strukture snovi.
Električna
upornost snovi omogoča spreminjanje električne energije v toplotno
energijo, zato je električna upornost je za električne vodnike nezaželena.
Na lastnosti električne upornosti temelji način delovanja električnih
grelnikov, žal pa tudi izguba električne energije na električnih
vodnikih. Posledica izgub na električnih vodnikih je pogosto posledica
za njihovo toplotno uničenje, v blagi obliki pa predstavlja padec
napetosti in izgube električne energije. Električni vodniki z majhno
električno upornostjo dobro prevajajo električni tok, kar pomeni,
da imajo dobro prevodnost.
Elektična
upornost v električnem pašnem sistemu:
Za elektro
ograjo je pomembno, da imajo vodniki čim manjšo upornost, da bo
padec napetosti vzdolž ograje čim manjši. Padec napetosti je večji
kadar teče večji tok po vodniku. Praviloma po elektro ograji teče
majhen ali neznaten tok, kadar pa je ograja v stiku z zemljo, pa
lahko teče precej velik tok, kar pomeni precejšen padec napetosti,
ki lahko povzroči, da bo na koncu ograje znatno nižja napetost.
Tako kot je za ograjo pomembno, da ima čim manjšo upornost, je pomembno
tudi to, da ima tudi ozemljitev čim manjšo upornost, saj isti tok,
ki teče skozi ograjo, teče tudi skozi ozemljitev. Nasprotno pa velja
za stik ograje z zemljo, ki ga praviloma ne sme biti. V praksi se
stik ograje z zemljo kaže predvsem v obliki podrasti, slabih izolatorjev
in povešenih žic, ki visijo do tal ali pa se dotikajo podrasti.
Električna upornost ograje in ozemljitve naj bi bila čim manjša,
upornost med ograjo in zemljo pa čim večja.
Za velike
pašnike, kjer so razdalje večje, je potrebno uporabiti žico z večjim
premerom, da bo električna upornost manjša, zato bo tudi padec napetosti
manjši.
Električna
upornost ozemljitve je odvisna od upornosti (vlažnosti) zemlje in
površine - dolžine ozemljitve. Suha in peščena zemlja ima večjo
upornost kot vlažna prstnata, prav tako kratka in majhna ozemljitvena
sonda ima večjo upornost kot dolg zakopan valjanec. Če je namesto
majhne ozemljitvene sonde v zemljo zakopan pocinkan valjanec za
strelovode in ozemljitve, bo upornost ozemljitve manjša sorazmerno
z dolžino. Upornost ozemljitve povzroča padec napetosti in s tem
izgube, učinek elektro ograje pa bo temu primerno manjši.
Tako kot
pri elektro ograji, ima električna upornost veliko vlogo tudi v
samem električnem pašnem aparatu. Električni pašni aparat naj bi
imel izhodni visokonapetostni del z nizko notranjo upornostjo, da
je pri obremenitvi elektro ograje padec napetosti v samem električnem
pašnem aparatu čim manjši. Znano je, da se napetost na izhodu električnega
pašnega aparata pri obremenitvi zmanjša, vzrok za to zmanjšanje
napetosti na izhodu pa je notranja upornost. Boljši aparati se sesedajo
manj, zato je ta podatek zelo pomemben. Direktno se podatek o notranji
upornosti električnega pašnega aparata ne navaja, namesto tega podatka
pa je praviloma naveden podatek o izhodni napetosti v prostem teku
in izhodni napetosti pri določeni obremenitvi. Ta obremenitev je
podana kot obremenitev z določeno upornostjo, ki je običajno 500
ohm. Ker je upornost 500 ohm za šibke električne pašne aparate premajhna,
se za te aparate uporabi višje upornost, npr 1000 ohm, za zelo močne
električne pašne aparate pa se lahko uporabi tudi nižjo upornost
od 500 ohm, npr 250 ohm, lahko tudi manj. Boljši proizvajalci v
tehničnih podatkih navajajo napetost v prostem teku in napetost
pri obremenitvi z upornostjo 500 ohm, oziroma višjo ali nižjo, odvisno
od moči električnega pašnega aparata.
Električne
enote:
|
